Sredi aprila je Evropski parlament Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) dodelil 6,5 milijard evrov, ki jih bodo države članice v obdobju 2014-2020 namenile izvajanju evropske ribiške in pomorske politike. Novi sklad ponuja boljše možnosti za investicije, ki bodo omogočile okrevanje ribištva in okolja, čeprav po mnenju BirdLife Europe še vedno vključuje preveč možnosti za škodljive subvencije.
BirdLife Europe ob tem dogodku sporoča:
“Novi ESPR ima potencial za podporo pozitivnim ukrepom, kot so zbiranje podatkov, nadzor ribiške dejavnosti in upravljanje z morskim okoljem”, pojasnjuje Bruna Campos, predstavnica za evropsko morsko in ribiško politiko pri BirdLife Europe. “Vendar so v tem novem dogovoru še vedno prisotne škodljive subvencije iz preteklega Evropskega sklada za ribištvo, kot npr. podpora za zamenjavo motorjev na ribiških plovilih, kar bi lahko povečalo ribolovne sposobnosti plovil in s tem večje pritiske na staleže rib.”
V splošnem se strokovnjaki strinjajo, da je Evropska unija v preteklosti subvencionirala izgradnjo prekomernih ribiških kapacitet, po oceni Komisije dva do trikrat višjih od ravni, ki je združljiva s trajnostnim ribištvom. Znanstveniki sporočajo, da je 88% ribjih staležev v Sredozemlju in 39% v SV Atlantiku prelovljenih.
Ariel Brunner, vodja evropskih politik v BirdLife Europe zaključuje: “Zdaj je odgovornost na nacionalnih vladah, da svoje Operativne programe za ESPR oblikujejo tako, da bo denar porabljen za boljše upravljanje z ribištvom, namesto da bi še vedno podpiral napihnjene in uničujoče industrijske ribiške flote. Moramo omogočiti prihodnost ribam, ribičem, morskim pticam in našim morskim ekosistemom nasploh.”
Zdaj, ko je Evropski parlament potrdil dokončni dogovor, ga morajo uradno sprejeti tudi ministri Sveta za ribištvo. Medtem morajo države članice zaključiti svoje Operativne programe za ESPR, ki jih bo Evropska komisija potrdila proti koncu leta 2014.
Tudi Slovenija že intenzivno pripravlja novi Operativni program za ESPR. Pripravo vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Sektor za lovstvo in ribištvo. Za namen izdelave programa je minister Židan ustanovil delovno skupino, v kateri so poleg predstavnikov ribiškega in ribogojskega sektorja, tudi predstavniki raziskovalnih ustanov, pomorske stroke in okoljsko naravovarstvene stroke, pa tudi ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in tehnologijo ter infrastrukturo in prostor. V skupino je bila v začetku letošnjega leta imenovana tudi predstavnica DOPPS z namenom prispevati k naravovarstvenim vsebinam, zlasti na področju ohranjanja morske biodiverzitete ter spremljanja in upravljanja morskih območij Natura 2000, kar bo omogočilo tudi naravovarstvene aktivnosti za ohranjanje sredozemskega vranjeka po izteku projekta SIMARINE-NATURA. V sodelovanju z društvom Morigenos, katerega poslanstvo je raziskovanje in ohranjanje delfinov in morskih želv v slovenskem morju, zastopamo naravovarstvene interese nevladnih organizacij.
Slovensko morsko ribištvo je v evropskem merilu precej specifičen primer, saj nima velike industrijske flote in se povečini uvršča v kategorijo malega priobalnega ribolova. Po razglasitvi samostojnosti je nazadovalo, postalo je prostorsko zelo omejeno, zato se je iztovor v zadnjih letih močno zmanjšal. Medtem, ko je v preteklem finančnem obdobju večina pomorskih evropskih držav vlagala v izgradnjo industrijske flote, je Slovenija s pomočjo subvencij Evropskega sklada za ribištvo “po sili razmer” poskrbela za ukinitev industrijskega ribištva – leta 2012 sta bili uničeni zadnji veliki ribiški ladji, znameniti RIBA I in RIBA II. Danes večina aktivnih slovenskih ribiških plovil sodi v kategorijo malega priobalnega ribolova. K sreči je tem novim razmeram močno naklonjen aktualni ESPR, ki je bistveno bolj naravnan v razvoj malega priobalnega ribolova brez prekomernih vplivov na okolje. Ukrepi, s katerimi ima Slovenija ta razvoj možnost podpirati, so denimo diverzifikacija ribiške dejavnosti, dodana vrednost ribiškim proizvodom, okoljske in naravovarstvene storitve ribištva ter partnerstva med ribiči, znanstveniki in naravovarstveno stroko, ob hkratni posodobitvi zastarelih ribiških plovil v smeri večje varnosti in zagotavljanja javnega zdravja. V okviru programa je bila že narejena analiza stanja in potreb ter strategija razvoja. Sedaj je na vrsti izbor ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev in priprava kazalcev uspešnosti. V pripravi pa je tudi okoljevarstvena presoja Operativnega programa, ki je pogoj za sklenitev partnerske pogodbe med državo članico in Evropsko komisijo.
avtorica prispevka: Urška Koce