Malteško ornitološko društvo (BirdLife Malta) je letos novembra gostilo mednarodno delavnico o varstvu morskih ptic v Sredozemlju. Na delavnici smo bili navzoči udeleženci iz večine sredozemskih držav, tudi severnoafriških. Predstavniki BirdLife partnerjev, drugih naravovarstvenih nevladnih organizacij, državnih ministrstev in Evropske komisije smo se srečali v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju na manjšem »bratu« Malte, otoku Gozo. Beri naprej
Letni arhivi: 2015
Ste vedeli, da v Evropi živi 82 vrst morskih ptic? Najbolj karizmatične, kot sta mormon in strmoglavec, najbrž prepoznate. Vendar je tu še veliko drugih, manj znanih vrst, ki skoraj vse življenje preživijo daleč na morju in jih le redko opazimo, morda le takrat, ko pridejo gnezditi na obalo, preden vnovič odletijo globoko v modrino. Številne vrste morskih ptic so v težavah, saj se soočajo z upadanjem populacij in celo morebitnim izumrtjem, kakor nam povedo najnovejše znanstvene ugotovitve. Situacija je jasna: potrebno ne nemudoma ukrepati, da iz Evrope ne izginejo za vedno.
Ko boste to poletje obiskali morsko obalo, boste morda naleteli na del plaže, na katerega ne smete dostopati – obalno ‘morsko zavarovano območje’. Lahko se zgodi, da se boste ob pogledu na to čudovito prazno peščino vznemirili, ker se boste morali vrniti na tisto nabasano in hrupno plažo … zakaj bi vam to kdo privoščil? Ne vzemite tega osebno, območje ni zavarovano zato, da bi jezilo vas: ima namreč drugačen namen. To je poseben kraj, ki je bil izvzet iz rabe zato, da bi zaščitili živali, rastline ali redek habitatni tip. Beri naprej
In vendar se premika (Eppur si muove), je rekel Galileo Galilei davno tega. To lahko naposled rečemo tudi za probleme zaoljenih ptic in drugih organizmov, katerih čedalje bolj pogostejši prizori širom sveta iz javnih medijev trkajo na našo dušo. Četudi na take primere v našem delu Jadranskega morja k sreči še nismo naleteli, se zametki reševanja te problematike čutijo tudi v Sloveniji. Po uspešnem usposabljanju prostovoljcev v Kopru in Sežani leta 2013, se zgodba nadaljuje, tokrat se je to zgodilo 25. in 26. maja 2015. Tedaj je v prostorih Morske Biološke postaje Nacionalnega Inštituta za biologijo v Piranu potekalo že drugo usposabljanje za prostovoljce, ki bodo ob onesnaženju morja z nafto in njenimi derivati lahko v pomoč ustreznim strokovnim delavcem.
Poglavitni namen in cilj usposabljanja je bil nadgraditi znanje že registriranih prostovoljcev kot tudi izobraziti in usposobiti nove prostovoljce. Prav tako je bilo srečanje priložnost za izmenjavo informacij in izkušenj med različnimi nevladnimi organizacijami, vladnimi ustanovami in raziskovalnimi institucijami.
Izvedba usposabljanja, katerega se je udeležilo 38 prostovoljcev, je bila del aktivnosti IPA projekta “Strengthening common reaction capacity to fight sea pollution of oil, toxic and hazardous substances in Adriatic sea” (HAZADR) in projekta SIMARINE-NATURA. Organiziral ga je novoustanovljeni “Adriatic Training and Research Centre“- ATRAC z Reke (Hrvaška) v sodelovanju s strokovnjaki NIB, URSZR in DOPPS.
avtorica prispevka: Bojana Lipej
Razlitja nafte na morju imajo lahko velik vpliv tako na okolje, ljudi kot na morsko in obalno živalstvo ter rastlinstvo, še posebej so pri tem ogrožene ptice ter morski sesalci. Za čim hitrejše in pravilno ukrepanje ob takšnih nesrečah je potrebno imeti poleg že izdelanega Načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju tudi ustrezno usposobljene ljudi, ki lahko priskočijo na pomoč v takšnih primerih. Beri naprej
Skupina nevladnih organizacij S.O.S. za Jadran se trudi zaustaviti načrte Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v svojem delu Jadrana. Beri naprej
Prijazno vas vabimo na predavanje o sredozemskem vranjeku, ki bo v torek, 24. marca 2015. Beri naprej
Jakomo je že šesti vranjek, ki mu sledimo na selitvi. Februarja jo je mahnil v Istro, natančneje v okolico Vrsarja. Njegov selitveni vzorec je zelo podoben vzorcu prve selitve vranjeka Mihija, ki se je na kratko potovanje na isto območje podal lani, prav tako v februarju. Oba sta najprej odpotovala samo za nekaj dni, se vrnila v Izolo in se nato vnovič podala v Istro. Gre za mlada osebka, ki še nista dozorela za gnezditev, zato se jima ni nikamor mudilo. Kljub temu, da sta enake starosti in sta se v Izoli pogosto zadrževala eden ob drugem, Mihi Jakoma kot kaže prehiteva za eno leto: letos je odpotoval že v Dalmacijo in je med vranjeki, ki jim sledimo, zmagovalec po dolžini selitve, o čemer smo že poročali.
“Na območju, kjer se sedaj potika Jakomo, sem kot otrok preživljala dolge poletne počitnice, zato poznam vsak košček tega zaliva. Vznemirljivo je spremljati vse te vranjeke, ki zimo preživljajo tam, kjer številni Slovenci počitnikujemo. Mnogi vranjeki na skalah, kjer se mi poleti sončimo, pozimi vzrejajo svoje potomstvo,” je povedala koordinatorica projekta SIMARINE-NATURA, dr. Urša Koce.
Vse pogosteje pa hrvaško primorje turisti obiskujejo tudi v drugih letnih časih. Do nas je pred kratkim prišla informacija o vranjeku z oddajnikom, ki so ga opazili slovenski kajakaši oktobra lani na Kornatih. Gre za enega od osebkov, ki mu zaradi nedelujočega oddajnika žal ne sledimo več. Ker smo sled za večino vranjekov že izgubili, so za nas zelo zanimivi vsi podatki o osebkih, ki na hrbtu nosijo telemetrijske naprave. Morda kakšnega povsem slučajno izsledite tudi vi! Če ga opazite, bodite pozorni na oranžni obroček na desni nogi. Vkolikor lahko preberete črno kodo, si jo skrbno zapišite in nam posredujte podatek, skupaj z datumom in lokacijo opazovanja (simarine.natura@gmail.com). Če vranjeka uspete tudi fotografirati, pa bo vaše poročilo še bolj zanimivo!

Ob tem vas želimo opozoriti na sledeče: vkolikor na odmaknjenih otokih ali predelih obale naletite na gnezdečo kolonijo vranjekov ali drugih morskih ptic, jih ne vznemirjajte in se skušajte od njih v čim krajšem času mirno umakniti. Morske ptice za uspešno gnezditev potrebujejo mir, območja, kamor se lahko umaknejo pred ljudmi, pa so danes vse bolj redka.
Tehnično poročilo o telemetriji sredozemskih vranjekov (končni produkt akcije A.2), je sedaj dostopno na projektni spletni strani. Poročilo bo vključeno v gradivo za pripravo predloga območij SPA, ki ga bo v prihodnjih tednih izdelal Zavod RS za varstvo narave. Poročilo je v angleškem jeziku in ga najdete na tej povezavi.
Letošnjo zimo smo spremljali selitev še treh sredozemskih vranjekov, ki smo jih v slovenskem morju opremili z GPS telemetrijskimi napravami. Mihi, Ante in Roko so med sredino oktobra in koncem decembra odpotovali vsak na svoj konec hrvaškega Jadrana. Beri naprej