Redka morska ptica
Sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) pripada družini kormoranov (Phalacrocoracidae). Razširjen je samo v Sredozemlju in Črnem morju ter je izrazito morska ptica, ki gnezdi na skalnatih obalah in se prehranjuje na morju. Od sorodne vrste, velikega kormorana (Phalacrocorax carbo), ki ga pri nas srečujemo pozimi in predvsem na celinskih vodah, se loči po tanjšem kljunu in visokem čelu. Sredozemskega vranjeka v notranjosti Slovenije nikoli ne bomo videli. Celotna gnezdeča populacija je ocenjena na vsega 10.000 parov, približno polovica pa jih gnezdi v mejah Evropske unije.
- Sredozemski vranjeki se v slovenskem morju zbirajo po končani gnezditvi.
Poletni in jesenski gost v Slovenskem morju
Sredozemski vranjek v Sloveniji ne gnezdi, pač pa k nam prihaja kot poletni in jesenski gost. Najbližje gnezdeče kolonije so na Brionih, v Kvarnerju in na otokih srednjega Jadrana, kjer je gnezdeča populacija ocenjena na 1.500–2.000 parov. V slovenskem morju in drugod po severnem Jadranu se sredozemski vranjeki zbirajo v pognezditvenem obdobju, od pozne pomladi dalje. Pri nas letuje več kot 2.000 osebkov, kar pomeni kar 11 % celotne populacije podvrste. Vsak večer se zberejo na treh skupinskih prenočiščih ob obali: pri Sečovljah, pri Strunjanu in pri Debelem rtiču. Prenočujejo nekoliko odmaknjeno od obale, na bojah morskih kultur, varni pred kopenskimi plenilci. Zjutraj se odpravijo na ribolov na odprto morje, kjer preživijo večji del dneva.
Znanec in neznanka v Sloveniji
Skupinska prenočišča sredozemskih vranjekov na Slovenski obali ornitologi spremljamo že vrsto let. Prvič so se kot poletni gostje pri nas pojavili v osemdesetih letih, odtlej pa je njihovo število naraščalo. Največjo številčnost dosežejo v jesenskih mesecih, zlasti septembra in oktobra, do zime pa se večina populacije vrne na gnezdišča. Nekaj osebkov ostane pri nas še dolgo v zimo. Kljub temu o njihovi populaciji v Sloveniji danes vemo premalo, da bi lahko opredelili območja, ki so ključna za njihovo preživetje zunaj gnezditvenega obdobja. Nič ne vemo denimo o tem, kje se podnevi prehranjujejo, kakšna je starostna struktura njihove populacije, katere vrste rib so najpomembnejše za njihovo prehrano in katere človekove dejavnosti jih morebiti ogrožajo.
Severni Jadran – pogrnjena miza
Sredozemski vranjek je izključno ribojeda ptica. Plitvo morje severnega Jadrana, bogato z ribami, je zanje zelo ugodno za prehranjevanje. Najpogosteje lovijo pri dnu morja, zato pri lovu v plitvem morju severnega Jadrana porabijo manj energije kakor v globljem morju, kakršno obdaja njihova gnezdišča južneje v Jadranu. Prehranjujejo se zlasti z gospodarsko nepomembnimi vrstami rib. Dnevna potreba odraslega osebka po hrani je okoli 390 g rib.
- Boje školjčišč so varno prenočišče in počivališče vranjekov.
Ekstremni potapljač
Potopi sredozemskih vranjekov sežejo tudi do 80 m v globino in trajajo tudi blizu dveh minut. Med plitvejšimi potopi porabljajo le kisik iz dihalnega trakta, med daljšimi potopi v večje globine pa tudi kisik iz zraka, ki ostane v pljučih po izdihu. Za obnovo kisikovih zalog med posameznimi potopi potrebujejo od 20 sekund do ene minute.
Zimski gnezdilec na odmaknjenih skalnih obalah
Gnezdišča sredozemskih vranjekov so na odmaknjenih in mirnih skalnih obalah in otočkih. Gnezdijo v ohlapnih kolonijah v zavetju skal nekaj metrov nad morsko gladino. Gnezdo je zgrajeno iz rastlinskega materiala in ga pogosto uporabljajo več sezon zapored. Obdobje gnezdenja je zlasti pozimi, med leti se lahko tudi znatno spreminja. Jajca ležejo med novembrom in marcem, čas je odvisen tudi od geografske lege gnezdišča. Mlajše ptice gnezdijo kasneje, zasedajo suboptimalna gnezdišča in imajo manjši gnezditveni uspeh. Najpogosteje so v leglu tri jajca, valjenje pa traja 30 dni. Mladiči zapustijo gnezdo po približno 53 dneh.
- Obrežni pas grmičja pistacije – gnezditveni habitat sredozemskih vranjekov na Brijonih
- Gnezdeči sredozemski vranjek v grmičju pistacije
Ogrožen?
Sredozemski vranjek je zaradi svoje omejene razširjenosti ter relativno majhne in upadajoče populacije uvrščen med prednostne vrste za varstvo. Podvrsta je uvrščena v Prilogo 1 Direktive o pticah, kar pomeni, da so države članice dolžne sprejeti posebne ukrepe za njeno ohranitev. Eden temeljnih ukrepov je vzpostavitev območij, pomembnih za njeno varstvo, to je območij Natura 2000. Sredozemski vranjek je ogrožen zaradi več dejavnikov, za katere pa ni vselej znano, kako močan je njihov vpliv. To so motnje s strani človeka, zlasti na gnezdiščih, onesnaževanje morja z nafto, izguba habitata, nenameren ulov, prekomeren ribolov, plenjenje s strani zanesenih plenilcev, kemično onesnaževanje, kompeticija z drugimi vrstami in nelegalen lov. Nekateri od teh dejavnikov so potencialno ogrožajoči tudi za sredozemske vranjeke na letovanju v slovenskem morju. Sredozemski vranjek v slovenskem morju ni deležen nikakršne zaščite, tako kot ni tudi njegov življenjski prostor – slovensko morje, z izjemo nekaj manjših obrežnih lokacij.
