Pretekli teden smo se v Kopru udeležili delavnice o reševanju morskih želv, kitov in delfinov, ki jo je Univerza na Primorskem organizirala v okviru projekta NETCET (Network for the conservation of Cetaceans and Sea Turtles in Adriatic). Delavnica je bila namenjena vsem, ki veliko časa preživimo na morju (ribiči, biologi, naravovarstveniki …) in se lahko kadarkoli srečamo s poškodovanimi ali oslabelimi morskimi želvami in delfini. Vabilu smo se odzvali z velikim zanimanjem, saj si morske želve in delfini delijo življenjsko okolje s sredozemskimi vranjeki in drugimi morskimi pticami, ki jih ohranjamo tudi prek mehanizmov omrežja Natura 2000.
Na delavnici smo bili seznanjeni z načini za prvo pomoč prizadetim morskim želvam in delfinom. Kot smo spoznali v zamimivih predavanjih, se v našem morju in širše v severnem Jadranu te živali srečujejo s podobnimi težavami kot “naše” ptice, zato je povezovanje s strokovnjaki in znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem in ohranjanjem teh vrst, zelo pomembno.
Priporočila za prvo pomoč najdete tukaj:
Morske želve
Morske želve so redni prebivalci Jadranskega morja in so v določenih sezonah v nekaterih predelih lahko celo zelo pogoste. V Sredozemlju živijo tri vrste, od katerih je v Jadranu pogosta le prva od teh:
- glavata kareta (Caretta caretta),
- orjaška črepaha (Chelonya mydas) in
- orjaška usnjača (Dermochelys coriacea).
Glavate karete množično obiskujejo severni Jadran in so najpogostejše morske želve tudi v slovenskem morju. Njihovo pojavljanje v severnem Jadranu ima kar nekaj skupnega s pojavljanjem sredozemskih vranjekov na tem območju. Severni Jadran jim predstavlja pomemben prehranjevalni habitat v poletnem času, tako kot to velja za vranjeke. Prehranjujejo se pri dnu morja, z organizmi, ki predstavljajo energetsko bogato hrano, kar jim omogoča hitro rast v mladostnem obdobju. Ker so omejene z globino potopa, je plitvo morje, ki ne preseže globine 200 m, ključno okolje za njihovo prehranjevanje.
Največja težava, s katero se srečujejo morske želve v severnem Jadranu, tudi pri nas, je nenamerni ulov v ribiške mreže, problem pa predstavlja tudi plastika, ki jo zaužijejo, in rekreativni pomorski promet. V Jadranu letno beležijo okoli 11.000 nenamernih ulovov morskih želv v ribiško opremo, v slovenskem morju zlasti v stoječe mreže. Znano je, da se v stoječe mreže redno zapletajo tudi sredozemski vranjeki, za katere pa v slovenskem morju nimamo natančnih podatkov o številu nezgodnih primerov. Drugod v Jadranu se morske želve predvsem pozimi, ko več ur počivajo na dnu morja, lovijo v pridnene vlečne mreže (koče), v zahodnem Sredozemlju je velik nenamerni ulov tudi na parangale. V preteklih letih je v Sloveniji pod okriljem takratnega Ministrstva za okolje in prostor potekal projekt “Ohranimo želvo v slovenskem morju”, v katerem so ribiči ob materialnih spodbudah beležili ujete želve, in poskrbeli za to, da so ponovno našle pot v svobodo.
Kiti in delfini
V Sredozemlju je stalno prisotnih osem vrst kitov in delfinov, od katerih je v celotnem Jadranu splošno razširjena in pogosta le ena – velika pliskavka (Tursiops truncatus), v južnem Jadranu pa tudi navadni progasti delfin (Stenella coeruleoalba), občasno pa se pojavljajo tudi:
- navadni delfin (Delphinus delphis),
- okrogloglavi delfin (Grampus griseus),
- kit glavač (Physeter macrocephalus) in
- brazdasti kit (Balaenoptera physalus).
V severnem Jadranu živi stalna populacija velikih pliskavk, ki se kot kaže ne meša s kvarnersko populacijo. Del te populacije se redno pojavlja tudi v slovenskem morju, kjer jih že vrsto let spremljajo strokovnjaki in člani iz društva Morigenos. Dejavnikov, ki ogrožajo kite in delfine v Jadranskem morju, je cela vrsta: namerni ulov (nezakonit!), nenamerni ulov v ribiško opremo, podvodni hrup, motnje in poškodbe zaradi rekreacijskega pomorskega prometa, onesnaževanje in degradacija habitata.
avtorica prispevka: Urša Koce