Slabe štiri mesece po zaključku projekta SIMARINE-NATURA smo na Evropsko komisijo oddali zaključno poročilo o projektu, na osnovi katerega Komisija ocenjuje uspešnost projekta in upravičenost do finančnega poračuna. Zaključno poročilo je še v obravnavi, tehnični del poročila pa objavljamo tudi na tej spletni strani (klik).
Arhiv novic
V okviru projekta SIMARINE-NATURA je luč sveta ugledal priročnik o varstvu sredozemskega vranjeka in drugih morskih ptic v slovenskem morju, ki je namenjen uporabnikom in upravljavcem morskega prostora v Sloveniji. Beri naprej
Po letih pogovorov je Evropska komisija predlagala, da vsa relevantna ribiška plovila v Evropski uniji začnejo izvajati konkretne ukrepe za prenehanje neželenega ulova morskih ptic v ribolovno orodje. Beri naprej
Delfini v evropskih vodah so še vedno izpostavljeni toksičnim spojinam, ki so v Evropi prepovedane že od 80. let prejšnjega stoletja. V raziskavi, ki je bila danes objavljena v ugledni mednarodni reviji Scientific Reports, so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Beri naprej
Malteško ornitološko društvo (BirdLife Malta) je letos novembra gostilo mednarodno delavnico o varstvu morskih ptic v Sredozemlju. Na delavnici smo bili navzoči udeleženci iz večine sredozemskih držav, tudi severnoafriških. Predstavniki BirdLife partnerjev, drugih naravovarstvenih nevladnih organizacij, državnih ministrstev in Evropske komisije smo se srečali v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju na manjšem »bratu« Malte, otoku Gozo. Beri naprej
Ste vedeli, da v Evropi živi 82 vrst morskih ptic? Najbolj karizmatične, kot sta mormon in strmoglavec, najbrž prepoznate. Vendar je tu še veliko drugih, manj znanih vrst, ki skoraj vse življenje preživijo daleč na morju in jih le redko opazimo, morda le takrat, ko pridejo gnezditi na obalo, preden vnovič odletijo globoko v modrino. Številne vrste morskih ptic so v težavah, saj se soočajo z upadanjem populacij in celo morebitnim izumrtjem, kakor nam povedo najnovejše znanstvene ugotovitve. Situacija je jasna: potrebno ne nemudoma ukrepati, da iz Evrope ne izginejo za vedno.
Ko boste to poletje obiskali morsko obalo, boste morda naleteli na del plaže, na katerega ne smete dostopati – obalno ‘morsko zavarovano območje’. Lahko se zgodi, da se boste ob pogledu na to čudovito prazno peščino vznemirili, ker se boste morali vrniti na tisto nabasano in hrupno plažo … zakaj bi vam to kdo privoščil? Ne vzemite tega osebno, območje ni zavarovano zato, da bi jezilo vas: ima namreč drugačen namen. To je poseben kraj, ki je bil izvzet iz rabe zato, da bi zaščitili živali, rastline ali redek habitatni tip. Beri naprej
In vendar se premika (Eppur si muove), je rekel Galileo Galilei davno tega. To lahko naposled rečemo tudi za probleme zaoljenih ptic in drugih organizmov, katerih čedalje bolj pogostejši prizori širom sveta iz javnih medijev trkajo na našo dušo. Četudi na take primere v našem delu Jadranskega morja k sreči še nismo naleteli, se zametki reševanja te problematike čutijo tudi v Sloveniji. Po uspešnem usposabljanju prostovoljcev v Kopru in Sežani leta 2013, se zgodba nadaljuje, tokrat se je to zgodilo 25. in 26. maja 2015. Tedaj je v prostorih Morske Biološke postaje Nacionalnega Inštituta za biologijo v Piranu potekalo že drugo usposabljanje za prostovoljce, ki bodo ob onesnaženju morja z nafto in njenimi derivati lahko v pomoč ustreznim strokovnim delavcem.
Poglavitni namen in cilj usposabljanja je bil nadgraditi znanje že registriranih prostovoljcev kot tudi izobraziti in usposobiti nove prostovoljce. Prav tako je bilo srečanje priložnost za izmenjavo informacij in izkušenj med različnimi nevladnimi organizacijami, vladnimi ustanovami in raziskovalnimi institucijami.
Izvedba usposabljanja, katerega se je udeležilo 38 prostovoljcev, je bila del aktivnosti IPA projekta “Strengthening common reaction capacity to fight sea pollution of oil, toxic and hazardous substances in Adriatic sea” (HAZADR) in projekta SIMARINE-NATURA. Organiziral ga je novoustanovljeni “Adriatic Training and Research Centre“- ATRAC z Reke (Hrvaška) v sodelovanju s strokovnjaki NIB, URSZR in DOPPS.
avtorica prispevka: Bojana Lipej
Razlitja nafte na morju imajo lahko velik vpliv tako na okolje, ljudi kot na morsko in obalno živalstvo ter rastlinstvo, še posebej so pri tem ogrožene ptice ter morski sesalci. Za čim hitrejše in pravilno ukrepanje ob takšnih nesrečah je potrebno imeti poleg že izdelanega Načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju tudi ustrezno usposobljene ljudi, ki lahko priskočijo na pomoč v takšnih primerih. Beri naprej
Skupina nevladnih organizacij S.O.S. za Jadran se trudi zaustaviti načrte Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v svojem delu Jadrana. Beri naprej