Ste vedeli, da v Evropi živi 82 vrst morskih ptic? Najbolj karizmatične, kot sta mormon in strmoglavec, najbrž prepoznate. Vendar je tu še veliko drugih, manj znanih vrst, ki skoraj vse življenje preživijo daleč na morju in jih le redko opazimo, morda le takrat, ko pridejo gnezditi na obalo, preden vnovič odletijo globoko v modrino. Številne vrste morskih ptic so v težavah, saj se soočajo z upadanjem populacij in celo morebitnim izumrtjem, kakor nam povedo najnovejše znanstvene ugotovitve. Situacija je jasna: potrebno ne nemudoma ukrepati, da iz Evrope ne izginejo za vedno.
Zakaj je usoda naših morskih ptic danes tako kruta? Soočajo se s številnimi grožnjami: podnebnimi spremembami, zaradi katerih vse težje najdejo hrano; pogosto se po nesreči zapletejo v ribiško orodje in tam poginejo; izgubljajo gnezditveni in prehranjevalni habitat zaradi infrastrukture na obali in morju; plenijo jih invazivne podgane, mačke in lisice; zastrupljajo ali davijo se z morskimi odpadki in so žrtve naftnega onesnaženja.
V evropski regiji, ki se razteza od Arktike do Sredozemskega in Črnega morja, se kar 15 vrst morskih ptic sooča s tako resnimi grožnjami, da njihove populacije strmo padajo proti izumrtju. Nadaljnjih 9 vrst se nevarno približuje višjim kategorijam ogroženosti. V Evropski uniji je število ogroženih vrst še bolj alarmantno, saj se z nevarnostjo izumrtja sooča kar 21 vrst morskih ptic. In od kod te informacije? BirdLife Europe je pravkar podal ocene ogroženosti za vse vrste ptic v Evropi in izdal novi Evropski rdeči seznam ptic, ki predstavlja osnovo za opredelitev vrst, ki jim na evropskem kontinentu in morjih najresneje preti izumrtje.
Širom Severne Evrope so številne vrste morskih ptic, katerih populacije so nekoč štele sto tisoče osebkov, danes le žalostna senca nekdanjih gnezdečih kolonij. Nekatera območja, kot je norveški otok Runde, kjer so bili ogromni klifi nekoč polni gnezdečih lednih viharnikov, so priča njihovemu izginotju. Populacije lednega viharnika, mormona in triprstega galeba upadajo in te vrste imajo status ‘ogrožena’ na nivoju Evropske unije ali Evrope. Tudi morskim racam, kot so zimska raca, beloliska, gaga ter ledni in rumenokljuni slapnik, ne gre najbolje in njihove populacije zlasti v Baltskem morju močno upadajo, zato imajo v Evropi status ‘ranljiva vrsta’. Te ptice se potapljajo v globine morja, saj se prehranjujejo pri dnu morja, zato so še posebej dovzetne za zapletanje v ribiške mreže. Balearski viharnik je ena najbolj ogroženih vrst v Evropi in nenamerni ulov v ribiško orodje prispeva k tako velikemu upadu številčnosti, da bi ob enaki stopnji prilova vrsta izumrla v prihodnjih 60 letih.
Preden bo za naše morske ptice prepozno, moramo uporabiti vsa orodja, ki so nam na voljo, da jih ubranimo, vključno s Ptičjo in Habitatno Direktivo in EU pomorsko politiko. Verjetno najpomembnejše orodje v EU, ki je v morskem okolju še vedno preslabo izkoriščeno, je sistem varstva narave Natura 2000. Omrežje območij Natura 2000 se razpreda širom Evropske unije, a vendar je bilo do danes vanj vključenih le malo morskih območij, zlasti malo pa območij za ohranjanje morskih ptic.
Države Evropske unije ne delajo dovolj za ohranjanje morskih ptic. Trenutno jih varuje samo 1% naših morij. Varovanje morskih ptic med gnezdenjem je ključnega pomena, a kljub vsemu je to le en konec palice, saj se večina morskih ptic seli in tekom leta prepotuje ogromne razdalj. Tukaj si lahko ogledate, kako uspešne so bile posamezne države pri razglasitvi morskih območij Natura 2000 do leta 2015.
Meje območij, zarisane na zemljevidih, name same po sebi ne bodo prinesle ptic nazaj. S skrbnim in učinkovitim upravljanjem pa evropskim morskim pticam lahko damo priložnost, da si utrejo pot navzgor po strmini, po kateri sedaj drčijo navzdol proti globeli izumrtja. Dokler ne pridejo nazaj na vrh, se bo BirdLife-ova mantra o določitvi, razglasitvi in upravljanju območij Natura 2000 še kar nadaljevala.
Avtorica prispevka: Marguerite Tarzia
Prevod iz angleščine: Urška Koce
Prispevek je prevod originala »Troubled waters for our seabirds«, ki je bil objavljen v julijski številki elektronskega biltena »birdseye« (BirdLife Europe e-news, Vol XII, Issue 7, July 2015). Original je dostopen na tej povezavi. http://www.birdlife.org/europe-and-central-asia/news/troubled-waters-our-seabirds