Koliko je sredozemskih vranjekov pri nas?
Sredozemske vranjeke v slovenskem morju lahko opazujemo tekom vsega leta, vendar se njihova številčnost močno spreminja. V zimskem in spomladanskem času, ko se velika večina zadržuje na Hrvaškem, kjer tudi gnezdijo, pri nas ostane le nekaj mladih osebkov. Največ sredozemskih vranjekov v slovenskem morju lahko preštejemo v poznem poletnem in zgodnjem jesenskem času. Takrat se njihovo število povzpne tudi preko 2.000. V okviru projekta SIMARINE-NATURA spremljamo številčnost vranjekov in njihovo pojavljanje v slovenskem morju.
Ponoči vsi na kupu – štetje na prenočiščih
Z rednim enkrat mesečnim večernim štetjem na treh skupinskih prenočiščih (pri Debelem rtiču, pri Strunjanu in pri Sečovljah) ugotavljamo, koliko osebkov prenočuje pri nas in kako se spreminja njihova številčnost tekom leta. Štejemo na vseh treh prenočiščih hkrati, zaradi česar so ocene številčnosti zelo natančne. Po obarvanosti perja lahko razlikujemo med mladimi in odraslimi osebki, zato obenem ugotavljamo tudi starostno strukturo prenočujočih skupin.
Čez dan razpršeni po morju – spremljanje s čolnom
V dopoldanskem času se večina vranjekov s prenočišč premakne na morje, kjer se prehranjujejo z ribami. Njihovo dnevno pojavljanje na morju spremljamo po t.i. ESAS (European Seabirds at Sea) metodi. Gre za standardno mednarodno uveljavljeno metodo za štetje morskih ptic na morju, ki vključuje tudi beleženje njihovega vedenja. S pomočjo te metode lahko ugotovimo, ali so kakšna območja na morju še posebej pomembna za življenjske potrebe ptic, zlasti prehranjevanje. S to metodo poleg sredozemskih vranjekov spremljamo tudi druge vrste morskih ptic pri nas, npr. rumenonoge (Larus michahelis) in črnoglave galebe (L. melanocephalus), sredozemske viharnike (Pufinus yelkouan) in druge. Popis poteka po 40 morskih milj (74 km) dolgi poti, ki jo prevozimo s čolnom. Čoln potuje s stalno hitrostjo 10 vozlov (18,5 km/h). Na poti beležimo vse ptice, ki se pojavljajo v vodi ali preletijo območje, ter njihovo vedenje, smer premikanja, morebiten plen itd. Tako pridobljene podatke bomo prikazali na zemljevidih in opravili statistične analize, kar nam bo omogočilo prepoznati območja, ki jih ptice redno obiskujejo in so potencialno primerna za opredelitev morskih območij Natura 2000.
Metodologija v detajlih
Oba monitoringa potekata po protokolih, ki smo ju izdelali za namen tega projekta. Protokola sta dostopna tu.